Soočenje

In ne da bi se zavedal, me je življenje počasi krepilo ter pripravljalo na trenutek ponovnega snidenja z dotično osebo. Ko sem videl, kaj bom moral predelati, sem bil najprej malo skeptičen, šel v upor, nazadnje pa sem izziv sprejel. Odločil sem se, da čustveni naboj končno spustim. Izkazalo se je, da je poldrugo desetletje obema na pot pripeljalo ogromno lekcij. Na začetku ponovnega srečanja je bilo v zraku še čutiti nekaj nelagodja, a potem je vse lepo steklo. Nič nisem spraševal o dogodku za nazaj, a očitno se je slišal moj notranji “zakaj”. »Veš, ne vem, zakaj sem to naredila,« mi je enkrat vmes oseba dejala sama od sebe. Razšla sva se v umirjenem vzdušju. Poplava zdravilnih energij je za mano prihajala po valovih. Težko je razumeti, da je mnogokrat največje “sranje” v resnici priložnost za osebno rast. In kljub zelo težkim obdobjem se nekje v meni celo oblikuje hvaležnost za vse, kar se je zgodilo.