Nekoč se je za mojo terapijo »Dušna aktivacija« odločila oseba, ki je na prvi pogled delovala prisiljeno prijetna in malce preveč navdušena nad življenjem. Med začetnim pogovorom sem jo vprašal, kakšne odnose ima s predniki. Hitro mi je začela razlagati, da je z njimi že vse predelala, da do nikogar ne goji več kakršnihkoli zamer. Da je bila mama agresivna in pila je, oče pa prijazen. Hitro sem zaznal, da je v njej veliko potlačenega besa, ki ga skriva za naučeno prijaznostjo.
Že na prvem srečanju se je začela zgodba odvijati po svoje. Jeza, sram, strah, krivda in ostala čustva so jo potisnila v dramo. Spodbujal sem jo, naj diha in pozornost usmeril v izvor teh čustev. Kmalu so na površje začeli bruhati spomini. Začutila je močno zamero do očeta, ki ga ni bilo, ko je kot otrok morala sama s pijano mamo ostati doma. Bila je v stalni negotovosti, kdaj se bo kaj hudega zgodilo. Spodbudil sem jo, naj se pogovori s to malo punčko v sebi in jo vpraša o čustvih in spominih. Ob stalnem globokem dihanju se je razkril še en težak dogodek, ko jo je starejši sovaščan dobil na samem, jo stisnil v kot. Spolno jo je zlorabil in kot otrok ni vedela, kaj natančno se je dogajalo. Vedela je le, da je nekaj hudo narobe. Moški ji je zabičal, da o tem ne sme spregovoriti. Naslednji dan se je igrala pred hišo, ko se je sovaščan z avtomobilom peljal mimo. Obrnila se je za njim in pokazala jezik. Oče je to videl, jo močno oštel in ji dal vedeti, da je zlobna. Ni imela moči, da mu pove, kaj se je zgodilo in očetu je zamerila v globino srca. Gospe sem pomagal, da je kar najbolj predihala bes in ji dal napotke, kako ravnati v prihodnjih dneh. Doživela je močno reakcijo in na naslednjih terapijah so se potlačene zgodbe in čustva iz nje kar kotalila in kotalila. Na zadnjem srečanju pa je uspela začutiti res globoko ljubezen do sebe. Tudi jaz sem se počutil zadovoljen, ker je moje delo doseglo svoj namen.