Mogoče pa rabim slišat

Na svetovanjih sem se soočil že z vsemi mogočimi in nemogočimi življenjskimi izzivi, energijami in profili osebnosti. A vsakič se najdejo zgodbe, ki me potiskajo globlje v čutenje in raziskovanje odnosa do samega sebe. Vedno znova sem šokiran nad reakcijami nas, moških, v partnerstvih skozi življenjska obdobja. Očitno imamo veliko pomanjkanje informacij, da delamo neumnosti po nepotrebnem.

Ženske so si s čustvi običajno bolj na tekočem. V času sprememb se večkrat podajo v globine in iščejo pomen za razumevanje življenjske situacije. Še posebej so pomembni trenutki, ko se neko obdobje izteka (otroci odrastejo, menjava službe, zaključki projektov, različni izzivi življenja …). Ženske hitreje ugotovijo, da so se na poti oddaljile od svojega bistva, duše, zato začnejo z raziskovanjem svojih globin. To pomeni, da se bolj ukvarjajo s sabo, berejo knjige, ki jih odpirajo v duhu, obiskujejo delavnice za osebno rast, poiščejo svetovalca itd. Če tega moški ne sprejmemo tako kot je, se zdi na začetku vse skupaj zelo sebično in celo sumljivo. Pa vendar je za odnos do sebe zelo pomembno, da se na takšno pot podamo. Moški smo velikokrat pretrdi ali imamo iz strahu pred bolečino celo odklonilen odnos do čustev. Ta pa so v vsakem odnosu več kot pomembna za tekoče in gladko komuniciranje. Ko se ženska išče, se čustveno lahko oddalji od partnerja, da lažje najde sebe (tudi moški se, a je pogosteje deležen več razumevanja). To je čas, ko bi bilo tudi za nas, moške, zelo priporočljivo, da se vsaj malo začnemo ukvarjati s svojimi globinami. Ali se v skrajni sili vsaj podučili in ozavestili, kaj se v partnerstvu dogaja, da ne delamo scen po nepotrebnem. Na koncu takšnih procesov vsak pride v sebi do večje moči. To so obdobja močnih preizkusov in lahko se zgodi tudi, da partnerstvo razpade. Kadar smo sposobni partnerko na tej poti podpirati, se bo vedno rada vrnila nazaj. Čutila se bo na varnem. Najslabše je, da poskušamo s silo in agresijo vplivati na odločitve in hočemo ustaviti proces iskanja. Takrat smo partnerstvo zavozili. Ubili smo osebo v duhu. Tudi maščevalnost zaradi občutka zapostavljenosti ne bo prinesla nič drugega kot še več bolečine. Velikokrat se zgodi, da manko pozornosti nadomestimo z avanturami ali alkoholom, ki so spet pobeg od razreševanja v še večjo temo. Tudi hitre odločitve brez pomiritve v sebi so lahko slabe.

Moramo pa vedeti, da kdorkoli od bližnjih začne brskati po svoji notranjosti, sproži čustveno reakcijo pri vseh, ki so povezani z njim. Obrnimo se takrat k sebi in svojim koreninam. Najlepše je, če se par skupaj ali vzporedno udeležuje podobne poti iskanja svojih globin. Na ta način v nekem obdobju spoznata, da sta drug drugemu blagoslov. Ko sta vsak za sebe močna, si pomagata ozaveščati vzorce, ki sta jih dobila po prednikih. Tako drug drugemu lajšata življenje in lepšata ter bogatita prihodnost. Delo na sebi postane nekaj osvobajajočega.

Če pa se sprašujete glede mene, moram povedati odkrito. Jezen sem nase, ker sem se v preteklosti odzival popolnoma napačno. Verjetno sem deloval kot kakšen kreten. Vzorci, ki sem jih, ali jih nosim, niso vedno ravno prijetni, prej nasprotno. Moje reakcije so bile vedno zelo čustvene. Otepal sem z energijo okrog sebe kot da se borim za življenje. To pa je lahko za nekoga z nežno energijo zelo boleče. Žal. V resnici bi si moral dovoliti, da se pošteno zjokam in se osvobodim. Včasih se zalotim, da sem se tako naučil skrivati solze, da si ne dovolim jokati tudi, ko sem sam. Zato zdaj dajem telesu dovoljenje, da se to zgodi in se obilno zjokam