Pogovor z notranjim otrokom

Opis slike ni na voljo.
Otrok: “Pusti me pri miru. Ne zaupam ti.”
Odrasel jaz: “Zakaj mi ne zaupaš?”
Otrok: “Obljubil si mi, da jo boš uničil, ko boš zrasel, ker je bila tako zlobna. Dokler tega ne narediš, te ne maram.”
Pa se precej nemočen obrnem k svoji duši: “Kaj lahko naredim?”
Duša: “Najprej se pogovori z otrokom. Brez razrešitve te zaobljube ne moreš do mene.”
Odrasel jaz duši: Pa kaj naj naredim?”
Duša: “Saj ti je povedal. Uniči jo.”
Odrasel jaz otroku: “Veš, uničiti nekoga ni prav. A lahko kako drugače rešiva?
Otrok ves besen: “Kaj me briga, kaj boš delal. Samo stran naj gre. Jaz je nočem več. Obljubil si mi, da veš.”
Odrasel jaz: “Prav. Našel bom nekaj, v čemer bom videl to podobo in jo pokončal. Mogoče kar plišasto igračo.”
Kljub občutkom krivde sem našel primeren predmet, ga postavil na leseno desko in vzel rezilo. Najprej sem bil prestrašen, potem pa me je bes potegnil vase in me potisnil v histerijo. Na koncu sem začutil, da so me začela čustva zapuščati. Ponovno sem podoživel spomine in razkrila se mi je širša slika. Kot otrok sem čutil, da nisem jaz tisti, ki je kriv za napade name in vedel sem, da se mi godi krivica. Tokrat sem začel videvati, komu je bil tisti bes v resnici namenjen. Nikogar nisem fizično poškodoval, uničil sem le lik iz preteklosti, ki je kot zlobna senca visel nad mano in mi onemogočal napredek v življenju.
Ja. Sliši se kruto. A to je prevečkrat naše realno notranje stanje. Najrajši takšne glasove, čute, prekrivamo z navideznim mirom in zadovoljstvom, kupujemo srečo, dokler gre. Bežimo od soočenj in od vsega, kar nam lahko zbudi jezo. Z njo namreč zbudimo svojo moč, ki se je zataknila v otroštvu. Dodatno nas lahko bremenijo razna družbena pravila in religijska prepričanja. S tem je sicer vse prav. Samo v kontroliranem okolju se je pa treba soočiti z energijo in jo spustiti čez sebe. V nasprotnem primeru se lahko v skrajnih situacijah zgodi, da dejansko zavore nepričakovano popustijo in podzavest prevzame upravljanje telesa. Takrat naš besni notranji otrok usmeri moč in lahko pride do fizične agresije ali celo umora. Če se s to energijo v nas nikakor nočemo soočati, pa bo slej ko prej začela ubijati nas same.

 

Deli:

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja